Fati je bila deklica, ki je tekla kot veter.

Rada se je smejala. Vedno se je trudila biti pridna in ubogljiva.

Nekega dne sta se Fati in njen oče s kolesom odpeljala na njivo, da bi oplela njivo.

Kmalu je bila Fati utrujena.
»Oče, vroče mi je in utrujena sem. Ali se lahko usedem pod mangovec?«

Oče je odgovoril: »Seveda, Fati. Lahko se usedeš pod mangovec. Ampak lepo te prosim, da danes ne plezaš na drevesa.«

Fati se je usedla pod mangovec.

Fati je pogledala navzgor. Zagledala je enega, dva, tri zrele mango sadeže!

Fati je pogledala proti očetu. Bil je zaposlen z delom in je ni gledal.

Tiho je začela plezati na mangovec. Pomislila je: »Tu bom sedela. To je lep kraj za počitek. Tukaj lahko pojem zrele mango sadeže.«

Usedla se je in jedla.

Ko je pojedla mango sadeže, je Fati splezala z drevesa.

Pred seboj je zagledala drugo drevo.

Po deblu tega drevesa se je cedilo nekaj rjavega.

To je bil med! Fati je oboževala med. Čebel pa ni marala.

Fati je pogledala navzgor. Zagledala je eno samcato čebelico.

Fati je pomislila: »Tukaj je samo ena majhna čebelica. Ne bo me pičila, če splezam na drevo in poiščem med.«

Fati je pogledala proti očetu. Oče je ni gledal.

Zato je splezala na vrh drevesa in iz globoke dupline v deblu vzela med.

Fati je pomislila: »Tu bom sedela. To je lep kraj za počitek. Tukaj lahko pojem veliko sladkega medu.«

Usedla se je in jedla.

Ko je pojedla med, je Fati splezala z drevesa.

Nenadoma je zagledala čebele. Bilo jih je zelo veliko! BZZZ! BZZZ! BZZZ!

Fati je zbežala pred čebelami.

Fati je pritekla k očetu. Sopla je in sopihala.

Oče je vprašal: »Fati, kje si bila?«

Fati ni hotela povedati, kje je bila.

Zato je rekla: »Poglej, oče, imam mango. Bi ga pojedel?«

Oče je odgovoril: »Ne, hvala, Fati. Zdaj morava domov. Kmalu bo začelo deževati.«

Na poti domov se je Fati usedla na kolo za očetom.

Začelo je deževati.

Oče je vozil prehitro.

Kolo je zapeljalo s poti.

TRESK!

Kolo je padlo na Fatino nogo.

Doma sta mama in babica vprašali, kako je bilo na njivi.

»Fati je plezala na drevo,« je rekel oče.

»Oče je vozil prehitro. Kolo je padlo na mojo nogo,« je rekla Fati.

»O, uboga Fati,« je rekla mama.

»Boga, boga Fati,« je rekla babica. »Poskrbeti morava za tvojo nogo.«

In sta. In tako se je zgodba končala.