Demane le Demazane
South African Folktale
Jemma Kahn

Kgale kgale go be go na le mošimane yo mongwe yo leina la gagwe e be e le go Demane. O be a na le kgaetšedi ya lefahla yo leina la gagwe e le go Demazana.

1

2

E rile ge batswadi ba bona ba hlokofala, ba ile ba sepela go ya go dula le malome wa bona. Eupša ba be ba sa hlokomelwe ka tshwanelo le gona ba hlokofatšwa. Ba be ba bethwa ka dikgati tše telele e bile ba fiwa bogobe bjo bo nnyane gatee ka letšatši.

3

4

Ba ile ba hwetša legaga gomme ba dula ka gare ga lona, fela ba be ba dula ba tšhogile ka ge ba kwele gore go na le makgema ao a dulago kua thabeng. Ka fao ba ile ba dira mojako wa go tia go tswalela ka seferong sa legaga. Mojako woo o be na le mašoba a mabedi go direla gore go tsene seetša le moya. Demane o ile a laela sesi wa gagwe a re, "O dule ka legageng mola nna ke sa ile go tsoma, e bile o se ke wa apea nama. Makgema a ka dupelela monkgo wa nama gomme ba hwetša mo re iphihlilego gona."

5

6

Mantšibua a mangwe le a mangwe Demane o be a fela tla le selonyana seo a se bolailego, e ka ba mmutla, nonyana go ba phalanyana. Ge a be a boela kua legageng o be a fela a opela a re: "Demazana, Demazana Ngwana mma Mpulele legaga le Dipeolwane di ka tsena go lona le na le mašoba a mabedi fela."

7

8

Eupša Demazane o be a swarwa ke bodutu ge a dutše a nnoši mosegare kamoka ka legageng. Ka letšatši le lengwe ge buti wa gagwe a ile go tsoma, o ile a tšwa go hlohlomiša go re go bjang ka kua ntle. O ile a hwetša moela woo a ka go bapalela go wona, le mehlare yeo a ka go enamela. O ile ikwa a thabile e bile a lokologile ka kudu. Mo gongwe le makgema ga a gona, "O a Nangana. Mohlomongwe malome o be a fo re thšoša ge a be a re go na le makgema."

9

10

Ka letšatši le latelago o ile a kwa a na le sebete sa gotša mollo gore a kgone go futhumala. Eupša o bešitše mollo ka gare ga legaga ebile a tswaletše le mojako gore a bolokege. "Ga ke bone ge go ka thswenya ge nka bea namanyana godimo ga mollo. Go ka ba bose go ja dijo tšeo di apeilwego."

11

12

Ge buti wa gagwe a boa lo ile a opela bjalo ka mehleng, "Demazana, Demazana Ngwana mma Mpulele legaga le Dipeolwane di ka tsena go lona le na mašoba a mabedi fela." O ile a mo bulela mojako go re a tsene. E rile ge a bona nama yeo e apeilwego, Demane o ile a mmotšiša, "O apeile bjang nama ye ntle le mollo?" "Ke ile ka omiša nama kua ntle mo letšatšing," Demazane a araba ka pejana. Demane o be a lapile ka kudu go ka ngangišana le yena, ba ile ba dula ba ja mmogo ba iphšina ka dijo tše di apeilwego.

13

14

Ka letšatši le latelago, o ile a boela a gotša mollo a apea nama. E ri le ge a fetša go apea, o ile a kwa modumo ka ntle ga mojako, e le lentšu leo le opelago, "Demazana, Demazana Ngwana mma Mpulele legaga le Dipeolwane di ka tsena go lona Le na la mašoba mabedi fela." Eupša lentšu le le be le sa swane le la buti wa gagwe. Ke wena mang? Demazana a re, "Aowa, ga o buti wa ka, lentšu la gago ga le swane le la gagwe. O ile akwa a bolokegile ka gare ga legaga."

15

16

Ka morago ga lebakanyana, go boetše gwa ba le mongwe yo a be go a opela ka ntle ga legaga gape. "Mpulele hle, kgaetšedi ya ka. Demazana, Demazana Ngwana mma Mpulele legaga le Dipeolwane di ka tsena go lona Le na la mašoba mabedi fela." Lentšu le le be le kwagala le swana le la buti wa gagwe, ka fao o ile a bula.

17

18

Monna wa senatla wa meriri-riri o ile a tlala legaga. A swara Demazana pele a ka tšhaba. Demazane o ile a kgona go tšea moloranyana mola mollong pele monna wa meriri a mo bea magetleng a gagwe. Ge a le godimo ga magetla a monna yoo, o be a gaša molora mo le mola mo tseleng yeo ba bego ba sepela go yona.

19

20

Ka letšatši leo Demane o be a kgonne go dira molaba ntlong ya dinose moo a ilego a kgona kgoboketša motšhitšhi wa dinose o be a di rwele ka mokotla godimo ga magetla a gagwe. E rile ge a fihla legageng o hweditše mojako o bulegile le kgaetšedi ya gagwe a se gona. Eupša melora e be bonthša tsela ye e lebago ka kua sethokgweng. O ile a gopolela go re go ka ba go diregileng, gomme a sepela a latelela melora go fihlela a bona go tuka mollo kua kgojana.

21

22

Kgaufsi le mollo go be dutše monna wa meriri go e na le lesaka le legolo kgaufsi le yena. Demane o ile a batamela go monna o wa meriri-riri, a itira nke o a hlotša, "K e a go kgopela tate, a nke o nthuše, ke ikgobaditše leoto, ke hloka meetse." Monna a araba a re, "Ke tla go hweletša meets ge o nka ntshepiša gore o ka se sware lesaka la ka." Gomme a bea lesaka ka tlhokomelo e kgolo ka ngwakong wa gagwe.

23

24

E rile ge a sepetše, Demane a sega thapo ya lesaka, sesi wa gagwe a tswa. Demane a tsenya motšhitšhi wa dinose ka lesakeng. Gomme ba iphihla, ba leta go bona go re go tlo diragalang.

25

26

Erile ge monna a boa le meetse, morwa le morwedi ba ile batla le dikgong tše dingwe gape tša go mollo. O ile a re go morwedi wa gagwe, "Go na le se monate ka lesakeng leo le le go ka kua ngwakong. Sepela o tle le sona." Mosetsana o ile a bula lesaka ka gonnyanea nyaka go bona go re go nale eng, eupša dinose di tša loma letsogo la gagwe gomme a goelela a re, "E a loma loma tate." "Sepela o ye go mo thuša!" gwa realo monna go morwa wa gagwe ka bogale. Eupša le morwa o be bolela go swana le kgaetšedi ya gagwe. "E a loma loma, tate."

27

28

"Le tlogele go ntira setlatla a tsena a selekegile ka ngwakong." A tswalela mojako gomme a bula lesaka ka bo yena. Dinose tša ile tša tšwa tša mofofela godimo, tša mo loma hlogo, nko le mahlo. Ka go se bone o ile a tshela tshela gohle, a goelela ka ge a be a ekwa bohloko, o bolela a galefile ebile a tsena ka ngwakong.

29

30

O ile a kitimela letagwaneng a tsenya hlogo ka gare ga letangwana, gomme hlogo ya gagwe e ile ya ganelela ka gare ga seretse. O ile a fetoga, a ba kutwana ya mohlare yeo e swanelago ke go dira motšhitšhi wa dinose. Ka morago ga fao Demazane le Demane ba ile ba iphsina ka mamepe a mohlare woo lebaka le le telele.

31
You are free to download, copy, translate or adapt this story and use the illustrations as long as you attribute in the following way:
Demane le Demazane
Author - South African Folktale
Translation - Maphokane Mapule Mohlamme
Illustration - Jemma Kahn
Language - Sepedi
Level - Longer paragraphs