Dikokolohute ke dinonyana tše dikgolo tšeo gantši di nago le mafofa a mmala wo mopinki, khubedu le wa namune.

Dikokolohute di hwetša mmala wa tšona go tšwa go dijo tša tšona. Dijo tša tšona di na le tae ya hlago.

Di ja dijo tša go swana le diširimpi, matlapakgerere le mehlašana ya ka meetseng. Ge di sa hwetše dijo tše, mmala wa tšona o a šweufala.

Go na le dikokolohute tše dintši tšeo di dulago ka Afrika, kudu mafelong a kgauswi le mabopo moo go nago le matsha le matshanatswai.

Dikokolohute di kgona go phela ka meetseng a go ba le letswai le lentši goba ao a lego kotsi go batho.

Lebelela mmala wo mopinki mo mmepeng gore o bone moo dikokolohute di dulago gona lefaseng ka bophara.

Dikokolohute di na le maoto a matelele, a masese ao a dirago gore di kgone go sepela ka meetseng.

Di na le maoto a go ba le letata la go phatlalala menwaneng leo le dirago gore di kgone go sepela lerageng le go rutha.

Melala ya tšona ye metelele ya go kgona go kobega le melomo ye megolo ya go sekama e di thuša gore di kgone go swara dijo ka fase ga meetse.

Ge di tsoma, dikokolohute di fetša nako ye telele di tsentšhitše dihlogo ka meetseng goba lerageng.

Dikokolohute tšeo di lego ka ntle ga meetse di thuša go lemoša dinonyana tšeo di tsomago ge go e na le kotsi.

Diphoofolo tša go swana le diphiri, diphukubje le ditšhwene di tsoma dikokolohute ya ba dijo tša tšona.

Dikokolohute ke dinonyana tša kagišano tšeo di phelago ka dihlopha. Dihlopha tše di bitšwa dikoloni.

Koloni e ka ba ye nnyane – ya dinonyana tša ka tlase ga lekgolo.

Koloni e ka ba ye kgolo. Letsha la The Great Rift Valley, Bohlabela bja Afrika le na le dikoloni tša dikokolohute tša go feta milione ya dinonyana!

Dikokolohute di na le maphego a go tia ebile di kgona go fofa leeto le letelele.

Di fofa ka seboka le gona di kgona go tšea leeto la botelele bja dikilometara tše 500 ka nako e tee!

Di kgona gape go fofa dikilometara tše 50 ka iri.

Na kokolohute e ka tšea nako ye kaakang go fofa botelele bja dikilometara tše 500?

Ge di thoma go fofa, dikokolohute di a phuphusela ka maphego a tšona, tša kitima godimo ga meetse gore di sware lebelo.

Mmele le maoto a kokolohute di bofefo.

Ge maphego a phuphusela ka lebelo, nonyana e a emelela ka godimo ga meetse gomme ya fofela godimo.

Dikokolohute di kgatha tema ye bohlokwa diretseng ka ge di eja mehlašana ya ka meetseng (yeo e bitšwago melele).

Se se thuša go laola go gola ga melele le go netefatša gore melele e se ke ya tlala ka meetseng.

Re hloka dikokolohute gore di re hlokomelele matsha a rena a letswai le diretse.